Finančnik William III

      No Comments on Finančnik William III
England World

England World (Photo credit: @Doug88888)

Charlesov naslednik, protestant William III, je bil po rodu Nizozemec. Svojo kariero je začel kot holandski aristokrat ter se s finančno podporo judovskih posojilodajalcev povzpel do naslova ‘Prince of Orange. Leta 1677 se je poročil z angleško princeso Marijo (York) in leta 1689 po Williamovi slavni revoluciji (glorious revolution) sta postala kralj in kraljica. To se le zopet zgodilo s pomočjo zunanje finančne pomoči (Williamu naj bi denar priskrbel judovski bančnik Isaac Lopez Suasso iz Haaga). Kot rečeno, so si kralji predvsem za vojne morali denar sposojati od bogatih trgovcev in zlatarjev.

Popularni so bili predvsem slednji, saj so mul­riplicirali kredit in tako so bile finance pri njih skoraj vedno na voljo. Uporaba denarja komercialnih bank se je iz kontinentalne Evrope (Švedske, Nizozemske) z Williamovim kronanjem prenesla v Anglijo. Te države so bile v stalnih vojnah, zato so za njihovo financiranje pričele izdajati obve­znice. Ta finančni instrument se je sicer pojavil mnogo let prej v mestnih državah severne Italije, ki so na ta način financirale rastočo trgovino.

Novi kralj je z dekretom dovolil vrnitev Judov v Anglijo ter jih mnogo zaposlil pri pogajanjih s tujimi kralji. Judovska skupnost je rasla, vendar pa so imeli samo najbogatejši Judje velike koristi od finančnih mahinacij. Kljub temu pa so v Londonu, ki je tako počasi prevzemal vlogo Amsterdama kot finančnega centra, delovali tako angleški, nizozemski kot tudi judovski finančniki, kateri so vsi uporabljali iste finančne meto­de. Mednarodna finančna klika je tako svoje delovanje zaradi prikladnosti pač preselila v to metropolo. Kraljeva vladavina je bila ena sama serija vojn in gospodarskih kriz in kmalu se je znašel v vojni s francoskim kraljem Luisom XIV. Da bi si to lahko finančno privoščil, naj bi si sposodil 1,2 milijona funtov v zlatu.

V ta namen (prejem posojila) naj bi ustanovili Bank of England. To pa je bil, trdi Zarlenga, zgolj navidezen razlog za ustanovitev banke. Od leta 1650 dalje je nastalo vsaj 60 različnih monetarnih predlogov. Celo William Paterson, kateremu je bila podeljena prva koncesija za Bank of England, je štirikrat poskušal s svojimi predlogi. Stanje v finančnem in monetarnem smislu je bilo porazno, zato je pravzaprav obstajala tudi praktična potreba po centralni banki. London ni imel uradne institucije, ki bi nadzirala menjavo kovancev, nudila pologe računov in kliring.

Enhanced by Zemanta

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *